Naključna umetnost - Kako deluje?

Ko poženemo program, ta naključno izbere ime slike. Iz imena sestavi matematično formulo, ki opisuje barve točk na sliki. Program uporabi formulo za izračun barve vsake točke in tako nariše sliko. Isto ime vedno določa isto sliko.

Tipična formula, ki opisuje sliko, je videti nekako takole (prikazana je formula za sliko random art):

[|palette_pp(3,1); pif(9,2,4); pclosestmax(13,16); protfold(5,13); pif(41,10,7); pfoci(27,6,40); pfoci(23,8,32); pplus(11,8); fold(11,23,16); and(15,12); protfold(13,29); rotate(28,27,17); fless(18,16); pif(24,14,14); pmult(28,23); negative(20); fclosest(18,20); fplus(19,25); fplus(20,25); max(22,22); fclosest(34,21); dist(23,23); fclosest(45,25); fold(27,46,54); and(51,41); fmix(45,33,26); fplus(45,36); fold(30,28,34); fold(40,30,38); pclosestmax(49,38); fold(31,32,35); pmix(39,37,36); pmix(44,55,35); dist(58,46); fplus(61,38); dist(39,43); fmix(38,38,38); rotate(58,43,38); fmix(45,61,45); fold(40,43,61); rotate(42,42,61); or(47,47); pif(47,46,48); pmult(58,60); torus(48,45,61); fclosest(61,61); pif(47,58,48); negative(61); torus(59,61,61); fold(55,50,54); discretize(55,56); or(52,52); fless(54,53); dist(56,60); fclosest(61,61); pif(57,56,56); pclosestmax(60,61); negative(61); torus(60,61,61); pfoci(60,60,60); pt(); t()|]

Formula je podana kot tabela ukazov, ki se sklicujejo na druge ukaze ter sestavljajo aciklični usmerjeni graf. Iz formule je praktično nemogoče razbrati, kakšna slika se bo narisala.

Programu lahko tudi podamo poljubno ime, iz katerega naj se sestavi formula in nariše slika. Pri tem se lahko zgodi, da dve različni imeni določata isto sliko, vendar je to malo verjetno. Število vseh možnih slik je namreč zelo veliko in ga je težko natančno oceniti. Zagotovo pa je vseh različnih slik več kot vseh atomov v vesolju.

Ime slike je praviloma sestavljeno iz dveh besed. Prva beseda določa izbor barv in razporeditev ključnih točk na sliki, druga beseda pa določa izbor in kombinacijo grafičnih elementov. Če torej zamenjamo prvo besedo, drugo pa ohranimo, se spremenijo barve in razporeditev, ohrani pa se stil:

foo gote

bar gote

baz gote

Če ohranimo prvo besedo imena in spremenimo drugo, se ohranijo barve in se zamenja stil:

random ballet

random art

random animal

To pravilo o prvi in drugi besedi je treba razumeti samo približno, ker na izbor barv do neke mere vpliva tudi druga beseda in na stil prva beseda.